 |
Mi, osobe z invaliditeto lahko in hočemo živeti emancipirani, neodvisni od bilo koga!
ZAKAJ ZADRUGA?
Danes je več kot
317.625
| PRIPOMBA |
| |
Ta podatek treba vzeti z rezervo ker obdeluje čas pred recesijo. Brezposlenih ima vsaki dan vse vič.
Več na Brezposlenost
|
|
brezposlenih. Potreba posameznika, družine in možnosti zadoščenja potrebe po delu vse več so problematični. Iznajti čarovni ključ ki Vam lahko pomaga je vse težje saj je borza dela zelo nemilosrdna, ali službo ni mogoče dobiti.
Invalidnim osobam je na takem tržišču dela izredno teško pridobiti svoje mesto. Poleg invalidnosti, z zmanjšano delovno zmožnostjo inalidi nimajo priložne ravnopravnosti z zdravimi osobami in to jih spravlja v depresijo, prepričani da ne morejo, da so manj vredni, da ne znajo in da ih nihče ne potrebuje. Takrat postajajo "pravi" invalidi, odvisni o svojih bližnjih in odvisni od socijalne pomoči države. Družine so v istem položaju, trpijo pritisk vsakdanjega življenja in nosijo breme invalidne osebe ter tudi oni postajajo depresivni in sami ne najdejo izhod iz težav,
kaj pa šele iznajti rešitve zadoščenja zadostnih sredstev za vsakdanje potrebe. Takrat im je vgroženo dostojanstvo človeškega bitja v svojih temeljnih izvirih. Vrniti si dostojanstvo ter si pridobiti samozavest in samostojnost iz teh pozicij zgleda nemoguče.
V Hrvaški je već kot 10% prebivalcev ki so osobe z invaliditetom ali pa otrok z težavami v razvoju.
V Istri je za pričakovati okoli 7%, po nekaterim anketam in analizam, oz. do 15.000 osob z invaliditeto. Manjši del ima službo ali pa dela honorarno ter imajo relativno zagotovljeno egzistenco. Za predpostaviti je da su njih 10% (1.500) sposobni ali delno sposobni ker. Opravičena je njihova borba da so lahko množično bolj uspešni na poti doseganja boljših izidov pri ostvarjanju svoje samostalnosti za ekonomsko varnost. Tisto kaj delaje pri svojemu domu lahko je hobi ali zabava pri krajšanju dolgočasja. Na ta način bi invalidne osebe lahko izdelovale neke izdelke, relativno malih količin i nezagotovljene kakovosti a kar je zmeraj moguce spremeniti v malo podjetništvo ter na ta način prislužiti materijalno korist. To pa je moguče organizirati edino v neki skupnosti.
Finančno osamosvojiti se del je človeške narave in pravica vsake osebe. Osebe o katerih govorimo so v težjem položaju saj so omejeno samostojni zaradi trajne telesne poškodbe ali zdravja, psihične, fizične ali kombinirane oviranosti, vsakdanjim težavam in politično-ekonomskim ter socijalne priložnosti danes. Mnogi od njih so po svoji starostni dobi predčasno upokojeni, na socijalni pomoči. Največi del pa vzdržuje njihova družina.
Edini priložni način podjetništva oseb z invaliditetom pa je skupnost, torej način privatne gospodarske inicijative fizičnih oseb (gospodarstvenikov) z malim ali/in začasnim poslovanjem.
Zadrugarstvom člani zadruge (zadrugari) zmanjšujejo začetna vlaganja in rizike, dosezajo bolj ugodne nabave repromaterijala, imajo majhne stroške knjigovodstvenega servisa čez Zadrugo, imaju popolno samostojnost v finančno materijalnem poslovanju kako sami m,islijo da je najboljše, izhod na trg brez rizika zakonitih prekrškov a v okvirju Zadruge, količino prometa čez Zadrugo pridobijo pravico do proporcionalnega deleža dobička ki ga Zadruga samostojno stvarja. Saj je še več vzrokov da bi postali član Zadruge. O Zadrugaru je odvisno koliko naj bi član bil aktiven, kreativen ali koliko je pripravljen delatio za sebe i svojo družino. Sedaj smo vglavnem odvisni o socijalni pomoči, pokojnini, invalidnini, raznimi milostnimi dodatki a lahko smo bolj pomembni dejavnik sebi, družini, državi. Sedaj lahko tudi mi, osebe z invaliditeto doprinašamo za sebe ali pa druge. Ne rabimo več biti samo del pomoči nemočnim osebami.
|  |
